Bonaventura Herga

Bonaventura (Ignacij) Herga, slovenski duhovnik, * 29. junij 1907, Desternik, † 12. februar 1944, Mamolj, Polšnik.

Po ljudski šoli, ko jo je končal leta 1919 je obiskoval gimnazijo v cistercijanskem samostanu v Stični, izpite pa je delal na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Oktobra 1925 je bil kot brat Bonaventura psrejet med bele menihe. Večne zaobljube je položil 28. oktobra 1928. Študiral je na cistercijanski teološki šoli deloma v Marienstattu v Nemčiji in deloma v Ljubljani. Avgusta 1930 je v Ljubljani prejel red subdiakonata, nato je bil posvečen v diakona. 24. avgusta 1930 ga je škof dr. Gregorij Rožman posvetil v duhovnika. Po tem, ko je leta 1936 naredil šoferski izpit je bil samostanski šofer, obenem pa pomočnik v dušnem pastirstvu. Januarja 1938 je bil nameščen kot drugi kaplan na Krki. Nekaj časa je preživel tudi v Mogili na Poljskem, kjer je pomagal tamkajšnjemu cistercijanskemu samostanu.V času druge svetovne vojne so nemci izseljevali ljudi, 7. maja so iz Šmartnega pri Litiji odpeljali tudi dekana in kaplana. Pater Bonaventura je pomagal reševati ljudi iz okolice: čakal je v zasedeni Litiji in jih v skupinah prepeljal čez meno črto na Debečem. Konec septembra ali v začetku oktobra so ga v Litiji prijeli, obsojen je bil na šest mesecev zapora. V tem času je opravljal več prisilnih del, med drugim je bil tudi pomočnik v kuhinji, urejal je knjižnico, nato se je zaposlil kot materialni knjigovodja v kmetijski zadrugi Šmartno.PArtizani so ga, tako kot nekatere druge ljudi poklicali v vas Podmil, ki je bila povsem izseljena. V Skobetovi hiši so ga prijeli in nato zasliševali, priče trdijo, da so ga mučili. Skupaj z njim je bil še en ujetnik, oba so 12. februarja ubil na krut način. Zagrebli so ju pod bližnjo kolibo, ki so jo naknadno zažgali. V tistem času sta se med tamkajšnjimi partizani zadrževala tudi Zdenko Roter in Mitja Ribičič. Po približno treh letih so trupli odkopali in jih skrivoma prepeljali ter pokopali na pokopališču n Libergi, pokopal ju je nemški duhovnik Alojzij breier.

• Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994