Jožef Pajek

Jožef Pajek, rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in zgodovinar, * 29. julij 1843, Prežigal priSlovenskih Konjicah, † 25. julij 1901, Maribor.

Službo kaplana je opravljal v več krajih. V letih 1872−1893 je bil učitelj verouka na mariborski gimnaziji, od leta 1893 pa stolni kanonik. V Gradcu je leta 1870 postal doktor bogoslovja. Na gimnaziji v Mariboru je poučeval tudi slovenščino ter na bogoslovju moralno teologijo. Ukvarjal se je z narodopisjem in slovstveno zgodovino. Zbiral je »narodno blago« za slovensko Štajersko.

Leta 1885 je izdal zbirko Volkmerjevih pesmi pod naslovom Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric().

Pokopan je ob cerkvi sv. Ane na pokopališču v Slovenskih Konjicah.

v slovenščini:

• Torklja
• Praznoverne bajke in šege med štajerskimi Slovenci
• Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev 1884,

v nemščini:

• Die Fürstbischöfliche Residenzstadt Marburg mit ihren Vororten, Maribor, 1900, ()

vitez reda železne krone

• seznam slovenskih teologov
• seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih zgodovinarjev

• Lukman Franc Ksaver. "Pajek Jožef". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.