Odon Peterka

Odon Peterka, slovenski pesnik, * 13. marec 1925, Jesenice, † maj 1945, Kočevski Rog.

Rojen je bil 13. marca 1925. Njegov oče je bil Alojz Peterka (1883-1962), soborec Rudolfa Maistra. Osnovno šolo je Odon obiskoval najprej v Domžalah nato pa še v Ljubljani, kjer se je pozneje vpisal na Klasično gimnazijo. Po pričevanju sestre, Erne, naj bi pričel pisati že zelo zgodaj v osnovni šoli, a se je dela lotil resno šele pozneje v gimnaziji.

Gonars in domobranstvo

Odona so sedemnajstletnega prijeli Italijani v splošni raciji 29. junija 1942 in ga odgnali v koncentracijsko taborišče Gonars. Tam je tudi ostal vse do italijanske kapitulacije. Nato je želel nadaljevati šolanje, a je to opustil sredi decembra 1943 in se skupaj s prijatelji pridružil Slovenskemu domobranstvu.

Smrt in zapuščina

Odon Peterka je umrl leta 1945, star komaj dvajset let v Kočevskem Rogu, odvržen v eno izmed tamkajšnih jam. V pesmi Moj grob je pesnik zapisal o slutnji bližajoče se smrti in verz iz te pesnitve "Nikdar ne boste našli moje jame" je tudi predvidel svoj nesrečen konec.

Pesnik je bil, kakor France Balantič, pod poznejšimi oblastmi zamolčan, čeprav je njegova lirika imela izjemno umetniško vrednost. Znan je po bolj tradicionalnih oblikah (sonetih in štirivrstičnicah), ki pa nosijo zelo izbran in liričen jezik. V Buenos Airesu so izseljenci s pomočjo Uroša Žitnika, ki je pesmi poslal v Argentino, leta 1977 natisnili sedem Peterkovih pesmi (Adventum, Pomlad, Tihožitje, Obeti, Smrti, Moj grob ter Vzdih).

• Pesniška zbirka Samotna pomlad