Nace Šumi
Quick Facts
Biography
Nace Šumi, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator, etnograf, pedagog in likovni kritik, * 14. maj 1924, Klanec pri Kranju, † 23. junij 2006, Dobeno.
Življenjepis
Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1950, leta 1960 pa doktoriral s temo baročne arhitekture v Ljubljani. Bil je spoštovan likovni kritik. Veljal je za enega največjih poznavalcev likovne, arhitekturne in urbanistične podobe Ljubljane, njene secesije in baroka. Bil je eden vodilnih slovenskih konservatorjev, saj je s svojim delom zaznamoval prenovo Ljubljane in številnih drugih mest, gradov in cerkva. Sodeloval je z Jožetom Plečnikom pri prenovi Križank, z Markom Mušičem pri prenovi Železniške postaje v Ljubljani in z vsemi generacijami arhitektov med njima. Usmerjal je svoje učence, zlasti konservatorje in jim pomagal v dilemah reševanja spomenikov s temeljnimi navodili. Njegovi učenci so prevzeli vodilno vlogo med konservatorji in likovnimi kritiki, ko se je umaknila generacija Steletove šole.
Od leta 1962 pa do upokojitve leta 1994 je poučeval umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1974 kot redni profesor, bil je tudi njen dekan in ustanovitelj Znanstvenega inštituta FF (1979). Pri njem so diplomirale številne generacije umetnostnih zgodovinarjev. Na podiplomski študij so k profesorju hodili kolegi iz vse Jugoslavije. Svoje študente je zaslužni profesor spremljal in usmerjal tudi po diplomi ali podiplomskem študiju. S predavanji, ključnimi članki v strokovnih glasilih, s strokovnimi in poljubnimi publikacijami je postavil temelje raziskav arhitekture od 16. do 20. stoletja in zgodovine urbanizma.
Šumi je leta 1990 prejel Steletovo nagrado za dosežke na področju konservatorstva, 2001 nagrado Izidorja Cankarja za svoje življenjsko delo na področju umetnostne zgodovine, leta 1997 pa je za življenjsko delo prejel Nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo.
DELA:
Glej tudi
- seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev