Janez Korošec

Janez Korošec, slovenski politik, * 8. junij 1924, Koprivnik v Bohinju, † 9. december 2015, Podkoren

Življenjska pot ga je vodila širom po svetu. Zaradi vojaške mobilizacije v nemško vojsko je bil poslan na rusko fronto. Kljub smoli, da je bil ranjen, je v tem našel tudi del sreče, saj je lahko prebegnil in se septembra 1943 vključil v NOB. Po vojni je najprej končal višjo vojaško šolo. Leta 1947 se je demobiliziral in začel zasedati razne službe v bivši državi. Med drugim je bil sekretar okrajnega odbora Osvobodilne fronte (OF) v Radovljici, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) v Kopru, podpredsednik občin Koper in Piran, namestnik direktorja podjetja Transturist Škofja Loka, pred upokojitvijo pa še direktor direkcije pri Narodni banki Slovenije. Z nastopom upokojitve pa se je vrnil v Bohinj na Ribčev Laz in seveda nato v domačo hišo na Koprivniku, kjer se je vključil v javno življenje v domačem Bohinju. Bil je dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Koprivnik–Gorjuše, predsednik Planinskega društva Srednja vas, predsednik Agrarne skupnosti, predsednik LO ZB NOB Koprivnik–Gorjuše, član Lovske družine Nomenj–Gorjuše. V svojem dolgem in plodnem življenju je eden najzaslužnejših Bohinjcev predvsem pri razvoju infrastrukture v krajevni skupnosti (elektrifikacija, vodovod, telefonija, asfaltiranje krajevnih cest), pri obnovi župnišča na Koprivniku ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika, postavitvi spomenika štirim srčnim možem, bil je eden tistih, ki so verjeli v obstoj Bohinjskih mesnin in še bi lahko naštevali. Vedno pa je stal trdno in ponosno pri ohranjanju slovenske zavesti in zagovarjal načela NOB in povojnega razvoja države, republike in kraja. V lokalnem odboru ZB za vrednote NOB je bil gonilna sila društva, vedno na vseh prireditvah v spomin na padle za svobodo, bil je eden tistih, ki je vključeval domačine in domača društva v prireditve vseh slovesnosti, pri katerih je sodeloval. Za vsa njegova dela v življenju je bil večkrat tudi odlikovan, še posebej pa je bil ponosen na dve priznanji, in sicer na Zlato plaketo, ki so mu jo izročili farani Koprivnika in Gorjuš, ter na Častni znak svobode Republike Slovenije, ki mu ga je podelil prvi predsednik države Milan Kučan. Janez je novembra 2015 zaradi starosti in bolezni odšel iz Koprivnika v Podkoren in tam tudi 9. decembra umrl. Pogrebna slovesnost je bila na pokopališču na rodnem Koprivniku, pokopan pa je na ljubljanskih Žalah.

Leta 1998 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za dolgoletno prizadevno delovanje in izjemne dosežke pri razvoju vasi Koprivnik in Gorjuše in za druga dejanja, pomembna za promocijo Bohinja zunaj meja Republike Slovenije«.

• Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije