Iztok Simoniti

Iztok Simoniti, slovenski pravnik, karierni diplomat, mednarodni politolog, profesor za področje diplomacije, publicist * 3. avgust 1948, Ljubljana.

Iztok Simoniti je karierni diplomat že od diplome na PF v Ljubljani leta 1974. 1989 je doktoriral pri Vladu Benku na FSPN/FDV s tezo Politika interesnih sfer po drugi svetovni vojni. je postal z osamosvojitvijo Slovenije prvi uradni predstavnik Slovenske države pri vladi Republike Italije (veleposlanik do 1994) Vodil je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil je pogajalec z Vatikanom in vodil komisijo za mejo s Hrvaško (1994-97).

Med 15. februarjem 2001 in 23. decembrom 2002 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, od 2003 svetovalec predsednika RS. 1995-1999 je bil sodnik Sodišča za spravo in arbitražo pri OVSE. Na FDV in nekdanji diplomatski akademiji pri MZZ je predaval mednarodne in diplomatske odnose (od 1996 kot izredni profesor). V slov. je prevajal strokovno literaturo s področja mednarodnih odnosov in kot urednik zbirke Mednarodni odnosi pri založbi FDV, napisal k vrsti prevodov del tujih avtorjev izčrpne spremne študije. Je tudi publicist, ki objavlja v periodiki in sodeluje na javnih tribunah.

Dela (monografije) :

• Mednarodne organizacije : priročnik in vodnik (soavtorica Dragoljuba Benčina), 1985 (2. dopolnjena izdaja 1994)
• Diplomatsko pravo (1994)
• Multilateralna diplomacija (1995)
• Specialne misije (1995)
• Historia magistra mortis : eseji (2008; 2. izdaja 2010)
• Deus vult : o vrednotah kristjanov (2015) (tudi hrv. prevod)
• Vode svobode (2019)