Drago Šketa

Študiral je na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer je bil sprva štipendist Zoisovega sklada za nadarjene študente, nato pa štipendist Ministrstva za pravosodje. Leta 1995, ko je diplomiral na Pravni fakulteti v Mariboru, je prejel tudi rektorjevo nagrado Univerze v Mariboru za najboljšega študenta v generaciji na fakulteti.

Po zaključeni diplomi je dve leti opravljal pripravništvo na Višjem sodišču v Mariboru ter leta 1997 uspešno opravil pravniški državni izpit.

Od leta 1997 je bil strokovni sodelavec na Okrožnem sodišču v Mariboru, kjer je opravljal dela na področju gospodarskih prestopkov, dela na gospodarsko civilnem oddelku in dela iz mednarodne pravne pomoči. Leta 1998 je nadaljeval kot strokovni sodelavec na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, na oddelkih za gospodarsko kazenske zadeve in splošno kazenske zadeve.

Vlada Republike Slovenije ga je leta 2001 imenovala na funkcijo pomočnika okrožnega državnega tožilca. Leta 2004 je bil imenovan na funkcijo okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru; istega leta je bil postavljen na mesto vodje oddelka za alternativno reševanje kazenskih zadev in izdajo kaznovalnih nalogov.

Ministrstvo za pravosodje RS ga je leta 2008 imenovalo na mesto namestnika vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, dve leti kasneje pa ga je vlada imenovala na mesto vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Na to mesto ga je leta 2016 ponovno imenoval Državnotožilski svet.

V okviru svojih del in nalog vodje okrožnega državnega tožilstva je, poleg vodstvene funkcije, obravnaval tudi širši spekter kaznivih dejanj iz različnih področij kazenskega prava.

V letu 2011 je, na podlagi Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), pridobil naslov višjega državnega tožilca in postal član Državnotožilskega sveta, kjer je bil od leta 2015, do nastopa funkcije generalnega državnega tožilca, tudi njegov podpredsednik.

Vzporedno z omenjenimi funkcijami je bil, na podlagi predloga generalnega državnega tožilca in sklepa Vlade RS, od leta 2012, imenovan za predsednika Delovne skupine za Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji in za skrbnika Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. V omenjeni skupini, v katero je bilo vključenih 12 ministrstev, uradov in agencij, je usklajeval aktivnosti v postopkih odkrivanja kaznivih dejanj ter aktivnosti povezane s sorodnimi problematikami.

V okviru Društva državnih tožilcev RS je bil član častnega disciplinskega razsodišča.

Pri svojem delu je, s svojo aktivno udeležbo in pripombami na obstoječo pozitivno zakonodajo, poskušal vplivati na področje ureditve kazenskega prava.

V okviru mednarodnega sodelovanja je sodeloval na številnih konferencah, simpozijih, delovnih posvetih, koordinacijskih sestankih v različnih mednarodnih institucijah in organih. Med drugim je predaval in vodil delavnice za državne tožilce.

Je avtor številnih delovnih prispevkov, ki se nanašajo na problematiko tožilskega dela ter institutov povezanih s kazensko zakonodajo.

Za svoje delo je prejel zlati znak policije za sodelovanje, ki sta mu ga podelila ministrica za notranje zadeve ter Ministrstvo za pravosodje ZDA.