Davorin Lenko

Otroštvo je preživel v Solčavi v Zgornji Savinsjki dolini. Po srednji šoli v Celju je vpisal študij primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, ki ga je zaključil leta 2012 z diplomskim delom Intertekstualnost in metafikcija v knjižni seriji The Dark Tower Stephena Kinga. Po končanem študiju se je preselil v Spodnjo Idrijo.

Za različne spletne (Paranoid, Profanity), pa tudi tiskane medije (Master Magazine), se je med letoma 2008 in 2012 ukvarjal z glasbeno kritiko in glasbenim novinarstvom, kjer je prvotno raziskoval predvsem black metal. Tudi sicer glasba in glasbene reference predstavljajo pomembno sredstvo komuniciranja v njegovih tekstih.

S književnostjo se aktivneje ukvarja od leta 2010. Kratko prozo in eseje, občasneje pa tudi poezijo, je objavljal v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah. Za kratko zgodbo Zver in brezno je leta 2012 prejel prvo nagrado dvojezičnega natečaja v Pliberku, kratka zgodba Samoumevnosti pa je bila istega leta nominirana za nagrado za najboljšo kratko zgodbo na 17. slovenskih dnevih knjige. Lenkov esej Zapiski o black metalu je bil leta 2016 nominiran za najboljši esej na 21. slovenskih dnevih knjige.

Leta 2013 je pri založbi Center za slovensko književnost (zbirka Aleph) izšel Lenkov knjižni prvenec, roman Telesa v temi. Marca 2016 je v zbirki Litterae slovenicae (Društvo slovenskih pisateljev) izšel prevod romana v nemškem jeziku (Körper im Dunkeln). Novembra 2016 je izšla Lenkova druga samostojna knjiga, zbirka kratke proze z naslovom Postopoma zapuščati Misantropolis. Knjiga je bila konec avgusta 2017 nominirana za nagrado novo mesto, ki jo podeljuje založba Goga za najboljšo zbirko kratke proze preteklega leta.

Roman Telesa v temi je junija 2014 prejel nagrado Kresnik za najboljši izvirni slovenski roman preteklega leta, novembra istega leta pa še nagrado Kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov.

Poleg tega je Lenko za delo prejel še nagrado Edija Mavriča Savinjčana ter priznanje občine Solčava.